Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje
Točka osveščanja o varni rabi interneta
Kako najbolje zaščititi mlade pred negativnimi vplivi in škodljivimi vsebinami na družbenih omrežjih? Prepoved uporabe pametnih telefonov in omejen dostop do družbenih omrežij sta morda najbolj preprosti rešitvi, a vprašanje je, če sta tudi zares učinkoviti.
V raziskavi Delovna aktivnost, duševno zdravje in varna raba interneta, ki jo je izvedel Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani poleti 2023, se je pokazalo, da slovenski starši precej podcenjujejo vpliv škodljivih spletnih zgledov in vsebin na svoje otroke.
Na točki osveščanja o varni rabi interneta za otroke in mladostnike Safe.si deluje panel mladih, kjer se z mladostniki pogovarjamo o njihovih stališčih, mnenjih in vrednotah pri uporabi interneta ter mobilnih naprav.
Ob Dnevu varne rabe interneta 2024 je avstrijski Center za varnejši internet predstavil rezultate nove raziskave o lepotnih idealih na spletu, v kateri so proučevali učinke digitalnih medijev na samopodobo mladih med najstniki od 12. do 17. leta starosti. Rezultati kažejo, da se mladi soočajo z velikim pritiskom glede nedosegljivih lepotnih idealov, hkrati pa je podpora staršev in drugih odraslih v njihovem življenju neprecenljivega pomena pri soočanju z le-temi.
Znani so zmagovalci Safe.si nagradnega natečaja za osnovno šole, ki je bil posvečen problematiki staršev na telefonu in ljubezni v digitalni dobi.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) se skupaj s portalom za medijsko in informacijsko pismenost MiPi pridružuje ozaveščevalni kampanji Evropske komisije in ERGE, ki pred evropskimi volitvami v svetu dezinformacij in manipulacij z informacijami opozarja na pomen kritičnega premisleka in zadržanosti pri deljenju nepreverjenih, predvsem uredniško neoblikovanih vsebin, ki jih najdemo na spletu.
Napačne informacije in tudi lažne informacije se včasih širijo po spletnih družbenih omrežjih preko plačanih oglasnih kampanj, zelo veliko pa jih delijo tudi uporabniki sami. Objavljanje novic je namreč za mnoge vsakodnevna aktivnost, a vse, kar vidimo na spletu, ni nujno resnično.
Eksplicitne vsebine so že od nekdaj prisotne na spletu in družbenih omrežjih, s seboj pa prinesejo tudi problematiko izpostavljenosti otrok tem vsebinam. Ta je trenutno še posebej aktualna na platformi TikTok, kjer se zdi, da je varnost uporabnikov zapostavljena za voljo več ogledov in klikov.
S 17. februarjem 2024 je v Evropski uniji začel veljati Akt o digitalnih storitvah, katerega cilj je zaščiti uporabnike na spletu ter vzpostaviti pravila za ponudnike različnih spletnih storitev.
Akt o digitalnih storitvah (Digital Services Act - DSA) prinaša nove pristope za odstranitev nezakonitih vsebin ter zaščito pravic uporabnikov na spletu, omogoča pa tudi več nadzora nad delovanjem spletnih platform - še posebej tistih, ki dosežejo več kot 10 % populacije evropske unije.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.
Pravno obvestilo | Politika zasebnosti in uporaba piškotkov
© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.