Video klepet

Video klepet (angl. video chat) se nanaša na avdio in video interakcijo v realnem času preko računalnika, tablice ali pametnega telefona.  Med priljubljenimi programi, ki omogočajo tovrstno komunikacijo, so Skype, Messenger, Viber, ooVoo itd. Veliko strani za video klepet uporabnike spodbuja k anonimnemu klepetu z neznanci (Omegle, Chatroulette ...). Pri video klepetu razkrivamo več o sebi in tudi o okolici, v kateri klepetamo (soba, stanovanje, ljudje, ki so okrog nas, družina ...). Pogosto se pri uporabi teh storitev začnejo tudi "nespodobna" povabila k slačenju ipd.

Video klepet pa je sicer lahko odlično orodje za ohranjanje stikov s prijatelji, še posebej v primerih selitev in podobno. Običajno gre za interakcije ena na ena, lahko pa je v pogovor vključenih tudi več oseb (video konferenca).

Spolno nadlegovanje in izsiljevanje preko video klepeta

Prek video klepeta lahko dobimo tudi "nespodobna" povabila k slačenju, ki pa lahko pripeljejo tudi do izsiljevanja uporabnikov video klepeta. Oseba običajno stopi v stik z žrtvijo preko družabnih omrežij (npr. Facebooka) in osebo prepriča na »domnevno« zaseben video klepet s spletno kamero. Med video klepetom oseba spodbuja žrtev, da se sleče pred kamero, izvaja spolne aktivnosti ipd. Žrtve so prepričane o svoji varnosti, saj so storilci kaznivega dejanja pogosto prijatelji, hkrati pa pozabijo, da klepetalnica ni varen zasebni prostor. Oseba, s katero se pogovarjamo, lahko kadarkoli naredi zaslonski posnetek video klepeta ali ga celo posname. Tako dobi orodje, da izsiljuje žrtev, od nje zahteva denarno plačilo ali žrtev prisili v nova ponižujoča dejanja. Žrtvi grozi, da bo ponižujoče posnetke objavil na družabnih omrežjih ali video straneh (npr. Youtube), ali pa, da bodo posnetke poslali neposredno prijateljem/staršem. Storilci tako skušajo uveljavljati svojo moč nad žrtvami, da izpolnijo njihove zahteve. Pri tem igrajo na karto strahu in sramu, posmehovanja žrtvi (spletno ustrahovanje), če bi prišlo do objave njenih posnetkov na spletu.  

Priporočena orodja: 

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija