Dobri in slabi vplivi družabnih omrežij na mladostnike so pomembna tema, ki se dotakne dela in življenja mnogih: od najstnikov in njihovih staršev do učiteljev, zakonodajalcev in članov tehnološke industrije. Vsi imamo namreč odgovornost, da zagotovimo dobrobit mladostnikov ob odraščanju v digitalnem svetu.
Uporaba družabnih omrežij sama po sebi za mlade ni niti koristna niti škodljiva. Spletna življenja mladostnikov odsevajo njihova življenja v resničnem svetu, hkrati pa nanje tudi vplivajo. Morebitna korist ali škoda je tako odvisna od specifičnih vsebin, s katerimi mladi pridejo v stik, ter od širšega konteksta, v katerem odraščajo. V skladu s tem Ameriško psihološko združenje podaja naslednjih 10 smernic za zdravo rabo družabnih omrežji v adolescenci:
- Mladostnike se naj spodbuja, da družabna omrežja uporabljajo na način, ki jih poveže z drugimi ter jim omogoča ustvarjanje skupnosti in iskanje podpore. Druženje z vrstniki na spletu je lahko koristna oblika socializacije, ki mladim pomaga premagati osamljenost ter jim ponudi družbo s podobnimi izkušnjami in interesi.
- Načini uporabe družabnih omrežij ter njihove funkcionalnosti naj bodo prilagojeni sposobnostim mlajših uporabnikov. To še posebej velja za platforme pri določanju pravil glede ravnanja z osebnimi podatki, ki morajo biti preprosta in razumljiva tudi najstnikom.
- Še posebej pri mlajših najstnikih je priporočen aktiven starševski nadzor v obliki pregleda, pogovora in svetovanja glede vsebin, s katerimi se mladi srečajo na družabnih omrežjih. Tekom odraščanja in pridobivanja digitalne pismenosti je postopoma smiselno mladostnikom omogočiti vedno več avtonomije, nadzor pa mora biti ves čas uravnotežen z njihovo pravico in potrebo po zasebnosti.
- Mladostniki naj bodo čim manj časa izpostavljeni neprijetnim, nevarnim, ekstremnim ali nezakonitim vsebinam na spletu. Vsebine, kot so nevarni izzivi, groteskni posnetki, nasilje, ekstremne diete in podobno lahko negativno vplivajo na dobrobit mladih.
- Prav tako naj bodo mladostniki čim manj izpostavljeni spletnemu nasilju, diskriminaciji, predsodkom ali sovražnemu govoru. Te vsebine lahko pri mladostnikih povzročijo simptome depresije in anksioznosti. Pogosto gre za vedenja, ki so na spletu še bolj brezobzirna kot v resničnem življenju, in torej še lažje škodujejo psihološkemu razvoju mladih.
- Vedno naj bomo pozorni na morebitne znake prekomerne uporabe družabnih omrežij pri mladostnikih. Težave s prekomerno rabo je potrebno zaslediti še preden družabna omrežja za mladostnike postanejo ovira, zaradi katere ne morejo več opravljati svojih vsakodnevnih obveznosti kot so npr. šola, hobiji, druženje s prijatelji in podobno.
- Čas na družabnih omrežjih naj bo omejen tako, da ne moti mladostnikovega spanca ali fizičnih aktivnosti. Najstniki potrebujejo vsaj 8 ur spanja na dan, pri čemer lahko uporaba družabnih omrežij v zadnji uri pred spanjem negativno vpliva na kvaliteto spanca oz. sposobnost mladostnika, da pravočasno zaspi. Prav tako pa čas na družabnih omrežjih ne sme nadomestiti časa, ki ga mladostniki namenijo fizičnih aktivnostim in telesni vadbi.
- Mladostniki naj ne uporabljajo družabnih omrežij za primerjanje z drugimi. Objave na spletu so le izbrani trenutki, ki ne predstavljajo realnosti. To še posebej velja za nerealne lepotne ideale, ki lahko mlade vodijo do nezdrave samopodobe glede lastnega telesa.
- Uporaba družabnih omrežij naj temelji na mladostnikovi digitalni pismenosti. Za zdravo uporabo tehnologij je pomembno, da mladostniki znajo razumeti informacije in nevarnosti, s katerimi se srečajo na družabnih omrežjih.
- Še naprej je potrebno raziskovati vplive družabnih omrežij na zdravje mladostnikov. Pokrajina spletnih družabnih omrežij se hitro spreminja, in nekateri dolgoročni učinki uporabe teh tehnologij bodo znani šele kasneje. Do takrat pa moramo poskrbeti, da bomo nanje čim bolje pripravljeni.
Vir: American Psychological Association, maj 2023
