“Dekleta in ženske so bolj izpostavljene nasilju na spletu in v živo. Ko hodim po ulici za žensko, opazim, da vedno pogleda nazaj, medtem ko fantje ne. Jaz tudi pogledam, če kdo hodi za mano.” Osnovnošolka, 13 let
Zaradi tehnološkega napredka ter vse bolj razširjene uporabe interneta in družbenih medijev so uporabniki vse bolj izpostavljeni spletnemu nasilju. Ta oblika nasilja nesorazmerno – in včasih tudi bolj travmatično – prizadene ženske in dekleta; kot je pokazala globalna raziskava organizacije Plan International (2020), je kar 58 % deklet in mladih žensk že kdaj doživelo spletno nasilje.
Najpogostejše vrste spletnega nasilja nad ženskami in dekleti so zasledovanje, sovražni govor, izdajanje za drugo osebo (z ustvarjanjem lažnih profilov), izsiljevanje in spolno nadlegovanje. V projektu TRACeD, katerega cilj je spoprijemanje s spletnim nasiljem nad dekleti in mladimi ženskami, se tako kaže nesporna potreba po ozaveščanju in podpori žrtvam.
V obdobju od maja do avgusta 2022 je bila v štirih državah (Slovenija, Grčija, Italija in Ciper) izvedena kvalitativna raziskava s štirimi različnimi skupinami udeležencev; starši, učitelji in učiteljicami, deklicami, najstnicami in študentkami ter strokovnjaki in strokovnjakinjami, ki delajo z ženskami – žrtvami nasilja.
Dekleta, ki so sodelovala v slovenskem delu raziskave, so v večini ocenila, da so zaradi svojega spola bolj izpostavljena spletnemu nasilju kot fantje, in da jih vrstniki pogosto ocenjujejo po videzu, kar jih moti.
15-letnica je povedala: “Velikokrat me vprašajo za gole slike, jaz jih kar blokiram. Fantje, ki jih poznam, pa tudi neznanci, predvsem na Snapchatu. Počutim se, kot da fantje, moški, vidijo nas, dekleta in ženske, samo kot telo, ne pa tudi kot osebnost. To me prizadene in razjezi.”
Med mladimi je splošno razširjeno izmenjevanje golih ali razgaljenih fotografij, ki pa preide tudi v oblike nasilja.
“Punce to bolj prizadene, večina fantov jih izkorišča zato, da jim pošiljajo slike telesa, jih na različne načine spolno izkoriščajo, to pa preide tudi v druge oblike nasilja, psihične in spolne,” je povedala 14-letna osnovnošolka.
“Punce so bolj izpostavljene. Velikokrat fantje zahtevajo gole slike od deklet prek interneta. Ko jih dobijo, naredijo posnetke zaslona in jih pošljejo drugim,” pa je poudarila 13-letnica.
Raziskava je pokazala, da otroci v šolah niso deležni zadosti usposabljanj o prepoznavanju in odpravljanju spletnega nasilja, prav tako pa učenje veščin za varno uporabo spleta ni v dovoljšni meri sistemsko vključeno v učne načrte. Veliko deklet čuti, da svojih težav ne morejo zaupati staršem ali učiteljem, zato jih največkrat zadržijo zase. Izkazalo se je, da se številna dekleta bojijo kritik in očitkov, in se zato ne odločajo, da bi spolne incidente, povezane s spletnim nasiljem, zaupala staršem, vrstnikom ali javnim organom.
15-letnica je povedala: ”Težko se s starši, učitelji, sorodniki pogovarjam o tem. Ne bi verjeli, ne bi razumeli. Ne upam si govoriti o tem, nikoli nisem povedala doma, staršem.”
Po drugi strani se starši sicer zavedajo spletnega nasilja, vendar menijo, da je spopadanje s tem pojavom zahtevno in pričakujejo, da bi se s temi vprašanji bolj proaktivno ukvarjali in izobraževali v šolah. Priznali so tudi, da se z otroki težko pogovarjajo o temah, povezanih s spolnostjo. Vsi udeleženci so poudarili, da so tudi odrasli, ki se izdajajo za otroke, lahko resna grožnja za mlade na spletu.
15-letna dijakinja je povedala: “Moški kar takoj pošlje sliko svojega spolnega organa ali pa začne najprej graditi prijateljstvo in poskuša manipulirati, da bi mu jaz poslala svojo golo fotografijo. To se dogaja kar naprej. Prvič me je šokiralo, potem sem pa sprejela to in jih samo blokiram. Kakih 30-krat se mi je to zgodilo.”
Starši se sicer zavedajo, da je treba nadzorovati spletne dejavnosti svojih otrok, vendar se uporaba starševskega nadzora med njimi močno razlikuje. Nekateri starši menijo, da ukrepi starševskega nadzora škodujejo njihovemu odnosu z otroki. Tudi raziskava med deklicami je pokazala, da se njihove izkušnje z internetom zelo razlikujejo glede na to, koliko so na tem področju vključeni njihovi starši. Deklice, ki jim starši prosto prepuščajo uporabo interneta, imajo več negativnih izkušenj s spletnim nasiljem v primerjavi z vrstnicami, katerih starši uvajajo pravila glede rabe interneta v družini.
Učitelji in strokovni delavci so navedli, da bi morale šole uvesti skupne smernice in protokole ter sprejeti celovit učni načrt, ki bi vključeval spolno vzgojo, principe spoštovanja in vidike spolne identitete, medtem ko je bila v raziskavi posebej poudarjena potreba po krepitvi digitalne pismenosti ter ustreznem sistemskem izobraževanju o spletnem nasilju vseh ciljnih skupin, zlasti staršev, učiteljev in otrok.
TRACeD je dvoletni projekt, ki se je začel marca 2022 in se bo končal februarja 2024. Gre za program, ki ga financira EU, izvajata pa ga Center za evropsko ustavno pravo - Temistokles in Fundacija Dimitrisa Tsatsosa skupaj z naslednjimi partnerji: ActionAid Hellas, CODECA - Center za socialno kohezijo, razvoj in skrb, CSIi - Mednarodni inštitut za kibernetsko varnost, Fondazione Carolina in Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za družbene vede.
“Projekt financira Evropska unija v okviru programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV-2021-DAPHNE). Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Niti Evropska unija niti organ, ki je projekt odobril, zanje ne moreta biti odgovorna.”
