Skoraj tri četrtine pripadnikov generacije Z (rojene med 1996 in 2010) sledi vsaj enemu spletnemu vplivnežu na družabnih medijih, 44 % pa jih upošteva priporočila vplivnežev, ko se odločajo o nakupu različnih izdelkov in storitev. Ta močni vpliv so opazila tudi podjetja, ki zato v svojih oglasnih kampanjah vedno bolj uporabljajo vplivneže za promocijo izdelkov mladim potrošnikom. Na žalost pa je pri takem oglaševanju pogosto težko ločiti med pristno objavo in plačanim oglasom.
Razlika je še posebej pomembna, saj želi kar 45 % oglaševalcev imeti vpliv nad vsebino in videzom objave, ki jo vplivneži v teh kampanjah delijo na svojih družabnih omrežjih. V Nemčiji kar 55 % oglaševalcev zahteva celo popoln nadzor nad videzom in vsebino objave, kot je to v navadi pri drugih oblikah plačanih oglasov.
A privlačnost vplivnežev je ravno v tem, da niso oglas: da gre za vsakdanjo osebo, ki ji občinstvo lahko zaupa glede izkušenj in priporočil. Uporabniki običajno pričakujejo, da vplivneži z njimi delijo pristna mnenja, in pogosto nehajo slediti vplivnežu, če se jim zdi, da le-ta objavlja preveč zaigranih ali celo lažnih oglasov. Ni pa vedno lahko ugotoviti, kdaj gre za navadno objavo in kdaj vplivnež sodeluje v oglasni kampanji.
Nekatere objave so seveda jasno predstavljene kot oglas za podjetje ali znamko. Kaj pa tiste, kjer to ni tako očitno? Na nekaterih družabnih omrežjih (npr. Facebook, Instagram) so vplivneži zavezani k temu, da k sponzoriranim oglasnim objavam dodajo ustrezne oznake, kot so na primer #ad, #advertisement in #incollaborationwith_ (oglas, v sodelovanju z _). Še posebej objave, kjer ima podjetje več vpliva nad vsebino, bodo pogosto imele tudi veliko omemb in oznak izbranega podjetja, znamke, izdelka ipd.
Pozorni pa moramo biti tudi na objave, ki izstopajo v primerjavi s tem, kar nek vplivnež običajno objavlja. Če v objavi zasledimo npr. nenavadno obnašanje, drugačno kakovost posnetkov, nov videz vsebin ipd., je to lahko znak, da gre za objavo, ki je bila pripravljena v sodelovanju s podjetjem, in ne predstavlja nujno vplivneževega pristnega mnenja. To še posebej velja v primerih, ko gre za objave, ki so tematsko zelo drugačne od vplivneževih prejšnjih vsebin: npr. vplivnež, ki običajno objavlja o hrani in receptih, nenadoma objavi vsebino o avtomobilih ali kozmetičnih izdelkih.
Podjetja, ki vplivneže vključijo v takšne kampanje, pa lahko kaj hitro dosežejo tudi nasprotni učinek: potrošniki njihovi znamki zaupajo manj, ko ugotovijo, da jo je vplivnež neiskreno predstavil svojemu občinstvu. Mnogo bolje je, če podjetja vsebine za svoje kampanje razvijejo skupaj z vplivneži na pristen in iskren način, ki spoštuje zaupanje vplivneževega občinstva.
