Veliko gospodinjstev po svetu uporablja virtualne asistente, kot so Google Assistant, Siri in Amazon Alexa. Za otroke ti pogosto predstavljajo zgolj zabavno igračo, ki ji lahko naročijo, da predvaja glasbo ali zanje poišče informacije na spletu. Kljub temu pa prostoročni glasovni asistenti niso popolnoma nedolžni: veliko pomislekov namreč obstaja o njihovem neprenehnem »prisluškovanju« in o tem, kaj se zgodi s podatki, ki jih zberejo.
Virtualni glasovni asistenti, ki ves čas poslušajo in obdelujejo zvoke iz svoje okolice, so vzrok številnih skrbi glede zasebnosti in nadzora. Ti pomisleki so še toliko bolj relevantni, ko se nanašajo na otroke. O najmlajših bo namreč v času njihovega življenja zbrano mnogo več podatkov kot o njihovih starših, posledice, ki bodo temu sledile, pa so nam v veliki meri neznane.
Kljub tem pomislekom pa je uporaba virtualnih asistentov vedno bolj razširjena: od digitalnih igrač za otroke do naprav za pametni dom in aplikacij na mobilnih telefonih, tehnologija ima ušesa povsod. Manj znano pa je, kakšne vrste podatke zbira ter kako jih hrani in analizira.
Ne gre zgolj za zbiranje izgovorjenih besed: shranjujejo se tudi značilnosti posameznikovega glasu, ki lahko razkrijejo številne druge lastnosti, kot so npr. spol, starost, zdravstveno stanje in osebnost. Prav tako je z analizo zvokov v ozadju mogoče dobiti informacije o tem, kaj se dogaja v posameznikovem okolju. Preko prostoročnih glasovnih asistentov bi tako lahko vzpostavili različne profile, kot so npr. glasna gospodinjstva, družine s strogimi starši, družine z mladostniki v stiski in podobno – take podatke pa bi podjetja in tudi vladni organi v prihodnosti lahko uporabili za oglaševanje ali celo diskriminacijo.
Dobro je, če smo o tveganjih glede zasebnosti in nadzora čim bolj podučeni – a na žalost ta problematika ni rešljiva zgolj s strani posameznikov. Podjetja, ki upravljajo z našimi zvočnimi podatki, večinoma sledijo zgolj profitu brez etičnih ali zakonskih obveznosti do zaščite zasebnosti otrok. S tega vidika bi bilo treba čim prej pripraviti nove zakone o zbiranju, hranjenju in obdelavi zvočnih podatkov, da bomo lahko bolje nadzirali aplikacije in procese, ki so prisotni v našem zvočnem življenju.
