Raziskovalci evropske mreže EU Kids Online, ki jo pri nas vodi dr. Bojana Lobe s Centra za metodologijo in informatiko, FDV, želijo še posebej poudariti , da je vse več otrok po Evropi izpostavljenih online tveganjem, katera jih posledično tudi vse bolj vznemirjajo.

Na veselje mnogih mladih in najstnikov so se spletna mesta za socialna omrežja (Facebook, Second life, Myspace itd.) kot divji ogenj razširila po Evropi. Na Norveškem, na primer, kar 93% mladih med 12-17 letom uporablja takšne strani. Tudi v državah, kjer se je uporaba interneta razmahnila šele pred kratkim, takšne strani že osvajajo mladino – več kot dve tretjini v Estoniji, denimo.

Kljub temu, da takšno spletno mreženje mladim prinaša mnogo koristi, izsledki kažejo tudi na ogrožanje zasebnosti naših najstnikov.

Podatki, ki jih predstavljamo, so bili zbrani v različnih EU državah. Raziskovalci mreže EU Kids Online zbirajo in primerjajo te podatke, objavljeni pa bodo v posebnem poročilu junija 2008. Ugotovitve EU Kids Online kažejo, da imajo mnogi otroci in mladostniki na internetu navado razkrivati in posredovati svoje osebne podatke. Med 21 državami, kolikor jih mreža vključuje, v sam vrh segajo tri:

• Češka, kjer je večina najstnikov že posredovala svoje osebne podatke (91% jih je posredovalo svoj email naslov, kar 79% svoje osebne fotografije, 72% pa telefonske številke);
• Na Irskem otroci prek spletnega mreženja odkrivajo osebne informacije (79% starih med 10 in 20 je lani posredovalo emaile ali svoje ime, 49% svoje rojstne podatke, 8% pa svoj domači naslov);
• Na Poljskem je 64% najstnikov posredovalo svoj online kontakt ali telefon, 42% domači naslov in 44% svojo osebno fotografijo).

Izsledki izpostavljajo tudi druge oblike tveganj. Na Češkem sta dobri dve tretjini starih med 12-17 let že osebno srečali svoje online »kontakte«. Na Poljskem je bilo kar 56% najstnic že znašlo v neželenih pogovorih s seksualno vsebino, 52% mladostnikov je bilo povabljenih na offline srečanja z neznanci, kar slaba polovica pa se je takšnih srečanj tudi udeležilo. Omenjene ugotovitve še posebej poudarjajo potrebo po ozaveščenosti o problemih, ki lahko izhajajo iz takšnih dejanj.

EU Kids Online izsledki pa ne izpostavljajo le tveganj, s katerimi se srečujejo naši otroci na internetu, temveč tudi neprijetne in obremenjujoče izkušnje otrok. Kar petina belgijskih otrok, starih med 9 in 12 let, so se na spletu že počutili ogrožene. Ravno tako petina estonskih otrok poroča o nadlegovanju s strani tujcev. Slaba polovica nemških deklic in tretjina fantov (med 12 in 19 leti) poroča o neprijetnih izkušnjah v spletnih klepetalnicah. V Islandiji pa je 16% otrok že prejelo emaile/sporočila, zaradi katerih so bili prestrašeni ali zaskrbljeni.

Kot vidimo, Slovenije ni v samem vrhu online tveganj in negativnih izkušenj. Lanska RIS-ova raziskava kaže, da so slovenski otroci in najstniki predvsem zaskrbljeni zaradi spama in ostalega oglaševanja, 34% mladih skrbi varnost podatkov na internetu. Izsledki taiste raziskave kažejo, da nimajo slabih izkušenj s spletnimi »nevarnostmi« (na primer izgubljanje prijateljev zaradi pretirane uporabe spleta).

Dr. Bojana Lobe pa to pripisuje tudi pomanjkanju podatkov o spletnih aktivnostih pri nas, in dodaja: »Tega, da so naši otroci in mladostniki videti manj podvrženi online tveganjem, na žalost ne moremo pripisati le dejstvu, da to res drži, temveč tudi kroničnemu pomanjkanju podatkov o tem, kaj sploh počno naši otroci in mladi na internetu in seveda posledično o tem, s kakšnimi tveganji se srečujejo. Resnično upam, bo v prihodnosti moč napraviti kakšno tovrstno raziskavo, ki bo omogočala tudi evropsko primerljivost.«

Za konec lahko povemo, da določena tveganja (na primer posredovanje osebnih informacij) ne vodijo vedno do hudih posledic, imajo pa potencial. Spletna mesta za socialna omrežja bi lahko bolje poskrbela, da bi otroci in mladostniki razumeli posledice tveganj, ki jih srečajo na teh mestih. V vseh državah, ne glede na trenutno stopnjo ogroženosti, pa potrebujemo jasna vodila in nasvete za varno deskanje.