Neprekinjeno večurno delo za računalnikom lahko na dolgi rok pripomore k določenim poškodbam, ki se jim lahko izognemo z upoštevanjem nasvetov ter ergonomsko oblikovanimi pripomočki in delovnim mestom, je RIS povzel Moj mikro.

Obremenitve hrbtenice

Programerji so poleg baletk najbolj ogrožena skupina glede težav s hrbtenico. Najvišji odstotek oseb, ki trpijo zaradi teh težav, opravljajo delo, ki zahteva dolgotrajno sedeče ali v celoti ročno delo. V življenju človek preživi približno 80.000 ur ali 9,1 let v pisarni, 85 % tega časa presedi. Na splošno človek sedi 15 ur na dan.

Dolgotrajno statično sedenje oslabi mišični sistem, kar povečuje pritisk na diske hrbtenice. Če se pritisk preveč poveča, pride do poškodb in bolečin v hrbtu. Mnogi, ki imajo takšne težave, uporabljajo ergonomske stole, na katerih je mogoče sedeti le v pravilni drži, ali pa prakticirajo sedenje na žogah, ki morajo biti pravilne velikosti.                                                                    Foto: Moj Mikro

Najpomembnejše nastavitve stolov so nastavitev višine sedišča, nastavitev globine od prednjega dela stola do hrbtišča in nastavljiva opora za ledveni del hrbta.

Obremenitve oči

Človeško oko je prilagojeno gledanju v naravi, kjer le malokdaj gledamo predmete na fiksni razdalji. Če več ur gledamo v določeno točko s tem kvarimo odzivnost leče in postajamo kratkovidni ali celo začnemo škiliti. Med posledice večurnega neprekinjenega gledanja v zaslon štejemo bolečino v očesih, utrujene, rdeče in pekoče oči, zamegljen vid, začasno nezmožnost osredotočiti pogled na oddaljene objekte in zaradi tega glavobol.

Pomembna je tudi kakovost računalniškega zaslona. Njegova svetlost naj bo nastavljena na srednjo stopnjo, najprimernejši pa je velik kontrast med ozadjem in besedilom. Za boljše počutje pri branju je pomembna tudi optimalna velikost in barva črk. Pomembno je poskrbeti, da na zaslonu ni odsevov oken, sonca ali luči. Zaslon naj bo oddaljen od 50 do 70 cm in naj se nahaja v primerno osvetljenem prostoru.

RSI

Poškodba zaradi ponavljajočih se obremenitev ali repetitive strain injury (RSI) je bila dokumentirana že leta 1713, ko je oče medicine dela Bernardino Ramazzini opisal bolečine v rokah pisarjev, ki so v Londonu množično postajali nesposobni za opravljanje svojega dela. Sam termin RSI so uvedli v 70. letih 20. stoletja v Avstraliji, približno sočasno z začetkom množične uporabe računalnikov na delovnih mestih.
                      Foto: Moj Mikro

Statistični podatki pravijo, da zaradi tovrstnih poškodb vsako leto trpi 100.000 računalniških operaterjev in da prizadenejo vsako tretje delovno mesto. RSI lahko prizadene vse, kjer se roke, predvsem del od zapestja do konice prstov, vsakodnevno uporabljajo v enakih manjših gibih brez predaha.

Življenje z RSI-jem je lahko zelo boleče, zdravljenje lahko traja mesece ali leta, lahko se celo zgodi, da se popolna funkcija roke nikoli ne povrne.

Več o tem si preberite Terapija: manj računalnika, redno vsak dan - Moj Mikro.

Vir: RIS, 2. 2. 2010